POGLED NA SEZONO, KI NAS JE PRIPELJALA V 1. LIGO

Naši prvi članski ekipi se je uspelo, po dveh sezonah igranja v 2. slovenski odbojkarski ligi, uvrstiti v 1. B ligo. Dolgo in uspešno sezono je v besedi orisal glavni trener Anže Perčič, ki z ekipo deluje že drugo sezono.

Za nami je uspešna sezona in ko pogledam nazaj, se zdi lažje, kot je v resnici bilo. Sezona še zdaleč ni bila lahka. Ko sva z Alenom (Alen Hadžić, pomočnik trenerja) sestavila to mlado ekipo, večina ni pričakovala, da bomo v vrhu 2. lige. Razumljivo. Sploh po prvih nekaj trening-tekmah, kjer je preteklo kar nekaj vode, da smo sploh osvojili prvi set. Vendar potencial in kvaliteta teh naših punc nikoli nista bila vprašljiva. Vesel sem, da so se punce zaprle v dvorano in trenirale. Tu gre prva in največja pohvala in zahvala puncam, da so verjele vase in v projekt, ki smo si ga zastavili. Projekt prve lige. Punce so spoštovale pravila in bile zelo redne na treningih. Spoštovanje sebe, spoštovanje ekipe, spoštovanje trenerjev in pravil – to je ključ do uspeha te ekipe v tej sezoni. Zares sem vesel in ponosen, da so punce tako pridno trenirale skozi celotno sezono. Kljub boleznim in poškodbam je bila naša ekipa več kot 90 % prisotna na treningih. To je zares noro visok odstotek. Tu pa ne gre za odstotke. Gre za ogromno odrekanja, dobro organizacijo časa in postavljanje prioritet. Že če so se samo tega naučile – za življenje – damo lahko pod to sezono eno veliko kljukico.

Seveda pa ni cilj odrekanje in trpljenje, ampak dobra volja, druženje in zabava. Tudi tega je bilo veliko, saj so punce skupaj trenirale, se skupaj potile, skupaj zmagovale in se skupaj zabavale. Punce so res postale prava ekipa in na to sem najbolj ponosen. Ponosen sem na napredek prav vseh punc, saj so se prav vse trudile in zelo lepo napredovale. Vseeno pa bi rad izpostavil dve igralki, in to sta Zala Elikan in Allegra Vučurević. Zala je v ekipo prišla kot tretja ali četrta sprejemalka. Na začetku ni kazalo, da bo veliko igrala. Vendar je s svojo vestnostjo, nekonfliktnostjo in maksimalno koncentracijo na praktično vsakem treningu dokazala, da je vse mogoče. Zala je tehnično in igralsko druga igralka kot na začetku sezone, za kar ji lahko samo čestitamo. Je dokaz vsem, da se s trdim delom da zares ogromno doseči. Po poškodbi Niki Brenčič, ki je bila v tistem obdobju naša ključna igralka in še vedno čakamo, da se mentalno in odbojkarsko povsem vrne, je Zala dobila več priložnosti in jih tudi odlično izkoristila. Bila je celo, po statistiki, najbolj konstantna igralka skozi celotno sezono pri mladinkah.
V Allegri se skriva zares ogromen odbojkarski potencial. To, da zna odlično odigrati na poziciji centra, je vedela že cela Slovenija. Neizmerno vesel in ponosen sem, da je vsem dokazala, da lahko odlično odigra tudi na korekciji, in verjamem, da bo kmalu dokazala, da lahko odlično odigra tudi na sprejemalki. Kar je Allegra prikazala v zadnjih dveh mesecih, je zares izjemno. Na praktično vsaki tekmi je bila ključna napadalka in s tem zares zelo pomagala ekipi do uvrstitve v prvo ligo. Allegra odlično napada, blokira, servira. V zadnjem času celo odlično igra obrambo – bravo. Še najbolj pa me veseli, da se Allegra zabava, druži s prijateljicami, uživa na treningih in ob tem tudi izjemno napreduje.
Velika zahvala gre tudi puncam, ki so ostale zveste klubu in verjele v skupno zgodbo. Tu gre za kapetanko ekipe Sanjo, “mamico” ekipe Domi, ki je s svojimi izkušnjami pomagala mlajšim igralkam in držala dobro energijo. Lili je bila tudi letos pomemben člen prve postave. Hvala tudi naši prosti igralki Tii Hotič, ki je v letošnji sezoni tehnično zelo napredovala in tudi dozorela kot igralka. Tia je bila tudi kapetanka pri mladinkah in nepogrešljiv člen v članski ekipi. V tej sezoni je prav zares prerasla drugo ligo in če se slučajno ne bi uvrstili naprej, bi jo jaz nagnal drugam 😊. Hvala vam, punce, brez vas bi bila ta ekipa res premlada in premalo izkušena.
Posebna zahvala gre še eni igralki, ki je tole našo mladino delala bolj mirno in samozavestno, z zgledom pokazala, kaj pomeni biti športnik in bila pravi lider na igrišču. Špela, najlepša hvala, ker si bila odlična mentorica tem mladim puncam.
Hvala tudi odlični kapetanki Sanji, ki je res srce te ekipe in zgled vsem mlajšim puncam, kako se da organizirati čas tudi na fakulteti in biti na vseh treningih, kako se dela na treningih z neko dobro voljo in kako se vedno poskrbi, da se vse punce počutijo dobro v ekipi (tudi tiste, ki pridejo samo za en trening). Sanja, še enkrat najlepša hvala za vse v tej sezoni.

Če je šla prva in največja zahvala puncam, gre druga zahvala najboljšemu pomočniku, ki si ga trener lahko želi. Alen je bil več kot le pomočnik, saj je prav tako kot jaz živel za to ekipo in za ta skupen cilj. Redko se pomočniki tako zelo angažirajo. Tu pa lahko rečem, da si vzel ekipo za svojo in zares dal ogromno. Alen, najlepša hvala za vse in v čast mi je, da sva delala skupaj. Občasno mi je kar malce žal, da si tako uspešen tudi na drugih področjih in da oba veva, da čez nekaj let ne bova več sodelovala na odbojkarskih igriščih, saj sem prepričan, da imaš ogromen trenerski potencial.
Velika zahvala gre tudi Maretu za statistiko in vso energijo ter dobro voljo, ki si jo dal ekipi, ko jo je potrebovala. Hvala tudi Evi in Karin, ki sta pomagali na treningih.
Najlepša hvala tudi Luki Šteblaju, ki je vrhunsko poskrbel za naše punce z vidika fizične priprave in preventive pred poškodbami.
Zahvaljujem se tudi staršem za vse prevoze, vso podporo puncam doma in vso športno in korektno navijanje ter spodbujanje na tribunah. Kar pa se drugega “navijanja” na tribunah tiče, pa lahko le rečem, da mislim in verjamem, da smo odrasle, zrele in odgovorne osebe zmožne več in bolje.
Velika zahvala gre tudi klubu, ki nam je omogočil odlične pogoje za delo. Tina, posebna zahvala gre tebi, ki si res ogromno truda vložila v prvo ekipo in skrbela, da so stvari tako, kot morajo biti.
In pa seveda – ogromna zahvala in pohvala vsem trenerjem, ki ste se v vseh prejšnjih sezonah ukvarjali s temi puncami. Mi smo letos le nadaljevali dobro delo iz prejšnjih sezon.

Vesel in ponosen sem, da smo dosegli zastavljen cilj. Predvsem zato, ker je bilo tretji krog zares naporno igrati, ker smo se s skoraj povsem enako ekipo borili še na fronti mladink in se posledično stvari malce nabirajo in kopičijo. Tu je imel naš glavni konkurent OK Triglav Kranj kar veliko prednost, ker so imeli ekipo v večini sestavljeno iz članic in teh težav niso imeli. Mislim, da smo vseeno včeraj dokazali, da smo letos najboljša ekipa v 2. ligi in zasluženo napredujemo v 1. ligo. Ko pa smo že pri včerajšnji tekmi, me malce žalosti le to, da so nekateri brez potrebe med tema dvema ekipama ustvarili neko napetost in do neke mere tudi nešportni duh. Brez pravega razloga in povsem brez potrebe. Nekaj je derbi in polne tribune navijačev, česar si želimo vsi. Drugo pa je tole sovražno vzdušje, v katerem – vsaj jaz – nikakor ne uživam.
​
Punce, še enkrat čestitke za prigarano napredovanje v 1. ligo. Verjamem tudi, da se tu zgodba še ne konča in da te punce še niso rekle zadnje besede. Zares verjamem v to ekipo in verjamem, da ne gremo samo sodelovat v prvo ligo, ampak tudi zmagovat. Tako da nas (spet) čaka lep izziv in ogromno dela.