Dvorano Maksa Pečarja je tudi v četrtek, 24. 4., obarval otroški smeh in glasno navijanje. Spet se je nabralo zavidljivo število mladih, ki radi preživijo popoldne z žogo v roki. 
Nekateri otroci se z odbojko ukvarjajo v klubih. Pridružili so se nam igralci in igralke iz OK TPV iz Novega mesta, Calcit-a iz Kamnika ter ljubljanske ekipe Črnuč, Volleyballjubljana in Vitala. Izredno veseli pa smo bili otrok, ki se z odbojko ukvarjajo samo v šoli. Največ jih je bilo iz OŠ Vrhnika. 

Čeprav so organizatorji postavili kar 10 igrišč je bilo to še vedno premalo za vse, ki so si želeli igrati. V Vitalu smo veseli, da je zanimanje za vsak dogodek večje in da otroci res radi prihajajo na turnirčke Športnih iger mladih. 

Tudi tokrat tekmovalni rezultati niso bili v ospredju. Smo pa nagradili najboljše poteze na turnirju. Nagrade so šle v roke najbolj pogumnim, najbolj poštenim, najbolj požrtvovalnim, najbolj nasmejanim in tistim, ki so najbolj spodbujali soigralce.

Hvala vsem trenerjem, ki ste priskočili na pomoč!

Po izjavah glavnega trenerja Anžeta in kapetanke Sanje, ki sta čustveno strnila vtise ob zaključku izjemne sezone, besedo zdaj predajamo tistim, ki so na treningih in igrišču iz dneva v dan puščale srce – igralkam naše članske ekipe.

S ponosom in hvaležnostjo lahko rečemo – uspelo nam je! Še kar pod vtisom uvrstitve v 1b ligo vam v tej in naslednji objavi predstavljamo misli naših igralk, ki skozi lastne izkušnje delijo, kaj jim ta sezona pomeni.

V soboto, 19. aprila 2025, smo v športni dvorani Maksa Pečarja in v športni dvorani Vižmarje Brod organizirali 2. odbojkarski turnir SPRING CUP LJUBLJANA 2025 za kadetinje, starejše deklice in dečke. Vzporedno se je odvijal tudi prijateljski turnir male odbojke, ki je združeval otroke iz Ljubljane in Kamnika.

V kategoriji starejših deklic smo nastopili s štirimi ekipami. Novim izkušnjam in novim prijateljstvom so deklice prve ekipe dodale še rezultatski uspeh.  S končno zmago so si igralke prve ekipe zagotovile nagrado – nastop na Igrah mladih v Sarajevu konec avgusta.

Dve ekipi Vitalovk sta tekmovali tudi v starejši kategoriji kadetinj. V pripravi na polfinali turnir državnega prvenstva se je naša prva kadetska ekipa razdelila na dve in odigrala odličen turnir. Vital 1 je zasedel prvo mesto, Vital 2 pa tretje mesto. Nove izkušnje bodo sigurno pripomogle k bolj samozavestni igri v zaključku sezone.

Vitalovke U14 so se na turnirju pomerili tudi v igri 4:4.  Zelo lep dogodek za otroke, vsi so odigrali enako število tekem in redko so po športnem dogodku vsi zadovoljni. Dobili smo sicer tudi zmagovalca, vendar nagrade za Fair play tokrat nismo podelili, saj so se trenerji strinjali, da bi si jo zaslužili čisto vsi. Spet smo se tudi odrasli naučili nekaj novega. V primerni družbi, vzdušju in vodenju so otroci tudi v tekmovalnih okoliščinah enostavno super. 

Ko se ozremo na zaključeno sezono, ne moremo mimo izjemnega vpliva kapetanke Sanje Gajanović – igralke, ki že vrsto let nosi vitalov dres in je v tem času postala neizbrisen del klubske identitete. Je najdlje aktivna kapetanka v zgodovini Vitala, a še pomembneje – kot je v svoji izjavi lepo izpostavil že glavni trener Anže, je Sanja resnično srce te ekipe.



Njena predanost, nepopustljivost, srčnost in sposobnost, da v vsakem trenutku drži ekipo skupaj, jo postavljajo med tiste kapetanke, ki jih ne vodi le žoga, ampak predvsem vrednote pravega vodje: spoštovanje, odgovornost, komunikativnost, zgled s trdim delom in predvsem – iskreno srce. Je tista, ki zna poslušati, spodbujati in verjeti, tudi ko je najtežje. ​Sanja je z ekipo rasla in skupaj z njo dosegala nove cilje, letos pa je svojo zgodbo nadgradila z uspehom – prebojem ekipe v 1B ligo.
​
V nadaljevanju z vami delimo njeno izjemno čustveno izjavo, ki povzema vse – hvaležnost, povezanost, rast, in neizmerno ljubezen do športa, kluba in ekipe.

🗣 IZJAVA SANJE GAJANOVIĆ, kapetanke članske ekipe Vital Ljubljana:    

Po zaključeni sezoni bi s prvimi besedami rada rekla HVALA! Hvala iz srca čisto vsem, ki so bili in so del naše zgodbe. Hvala našemu vodstvu in organizaciji, predvsem Tini Čuček Prebil, ki vedno misli na to, kako nam bo puncam lažje in bolje. Hvala čisto vsakemu trenerju, ki je bil vsaj delček časa del mojega napredovanja in razvijanja v igralko kot sem danes. Ob tej priložnosti gre posebna zahvala moji dolgoletni trenerki Živi Cof. Živa HVALA. Hvala za vse treninge, za vse dooolge minute, za vse pridige, za vsako kazen, za vse hece, za vse nasvete, za vsako skrb in spodbudne besede, predvsem pa ti hvala, da si vedno vedno verjela vame. Hvala ti, saj sem postala igralka, igralsko in karakterno, na katero sem lahko zelo ponosna.

Mare tebi hvala za čisto vsak nasvet in vsako deljeno izkušnjo, hvala za vsako spodbudo in vsak ustvarjen nasmešek.
Luka hvala, da si poskrbel za našo fizičino pripravo in hvala ti, da si mi v fitnesu dokazal, da sem močnejša kot sem mislila.
Alen hvala, ker živiš za to ekipo. Hvala za vso energijo in hype, ki ga prinašaš na treninge, ko se veseliš ubiti nas v napadu in predvsem na tekme, kjer lahko vsak začuti in sliši tvoje veselje. Hvala ti, ker si me vedno spodbujal in nasmejal, še posebaj takrat, ko nisem verjela vase. 
Anže tebi gre neizmerno velika zahvala. Tudi ti živiš za to ekipo, kajti opazno je bilo iz tedna v teden, koliko truda si vložil ne le v vsak trening in tehnično napredovanje ekipe, ampak tudi v ohranjanje dobrega vzdušja med nami in dobrega počutja čisto vsake igralke. Nisi mi bil samo trener, ampak tudi prijatelj. S teboj smo lahko delile trenutke sreče in veselja kot tudi težave in skrbi, in točno to nas povezuje v veliko družino. Hvala, ker si verjel vame in se veselil z mano, ko mi je šlo dobro in še posebej hvala, da si še naprej verjel in mi pomagal vztrajati tudi, ko sem potrebovala več podpore in razumevanja. 
Hvala tudi moji družini. Hvala, ker sem lahko tako zelo srečna. Hvala, ker sta me spodbujali ne glede na vse, hvala, ker sta me vedno spremljali, hvala, ker sta vsakič tako glasno in goreče navijali zame in mojo ekipo, hvala, ker sta se zame veselili, hvala za energijo pred vsako tekmo, in hvala, ker sta me prenašali po napornih dnevih.
Zahvalila bi se tudi vsem ostalim navijačem, ki so navijali, ploskali in bobnali za nas, kajti to veliko pripomore k ustvarjanju vzdušja v dvorani. Hvala tudi vsem tistim, ki ste spremljali rezultat in navijali od doma. 

Zahvaliti se moram pa seveda še mojim čudovitim soigralkam. Vse vas imam neizmerno rada in na vsako sem zelo ponosna. Hvala Tia. Hvala Brina. Hvala Allegra. Hvala Zala E.. Hvala Lili. Hvala Manca. Hvala Taja Š., Hvala Taja S., Hvala Zala O.. Hvala Petra. Hvala Domi. Hvala Špela. Hvala Niki. Hvala Bribri. Hvala Ana. Hvala Eva. Hvala tudi vsaki mlajši igralki, ki je vskočila na naš trening, ko smo to potrebovali. Hvaležna sem, da sem lahko bila vaša kapetanka in srečna sem, da sem prav z vami lahko igrala in pisala uspeh te sezone. Hvala ekipi, ker je vsaka izmed vas prispevala k ustvarjanju karakterja ekipe. Ustvarjanju zmagovalnega karakterja. Ta sezona definitivno ni bila lahka, res smo veliko trenirale, se znojile in se odrekale, bile smo na novo sestavljena in pomlajena ekipa, toda skupaj smo poskrbele, da smo resnično postali povezana, prijateljska in dokazano najboljša ekipa. 

Sezono si bom zapomnila po tistih mnogih najlepših trenutkih na tekmah in treningih ter druženjih, po iskrenem smehu in uspehu. Z ekipo smo dosegli res velik uspeh. Zaslužen in suveren uspeh.
Hvala vsem za super sezono, sem pa že polna energije in motivacije, veselim se novih izzivov, napredka in vseh naslednjih tekem.

Vaša kapetanka, 
Sanja Gajanović

Pod okriljem Športnih iger mladih so se Vitalovke udeležile turnirja v Novem mestu, kamor so se na sredino popoldne odpeljale in se pridružile domačim odbojkaricam.

Skupaj so se ogrele na zabavnem poligonu, nato pa začele z odbojkarsko igro.
Začetek in konec igre je naznanil glas piščalke, po vsaki končani tekmi pa so zmagovalke pristavile sladek bonbon na svojo stran igrišča, nato pa poiskale nove nasprotnice in se tako veliko naigrale v različnih igralnih situacijah.

Gostitelji so dogajanje popestrili s pravo atrakcijo - sedečo odbojko, v kateri so se igralke preizkusile tudi same. Pravijo, da ni najlažja. 

Med kratkim počitkom pa so se deklice okrepčale s piškoti in si nabrale moči za naprej. Na koncu druženja pa so deklice dobile tudi zaslužene sladke bonbone.

Veselimo se naslednjega druženja in igre!